kartofel

Poljski

Etimologija

• Od njemačkog Kartoffel

Imenica

kartofel m. (mn. kartofle)

1. krompir

Deklinacija

    Deklinacija: kartofel

	Jednina (pojedyncza)	Množina (mnoga)
Nominativ (mianownik)	kartofel	kartofle
Genitiv (dopełniacz)	kartofla	kartofli
Dativ (celownik)	kartoflowi	kartoflom
Akuzativ (biernik)	kartofel kartofla	kartofle
Instrumental (narzędnik)	kartoflem	kartoflami
Lokativ (miejscownik)	kartoflu	kartoflach
Vokativ (wołacz)	kartoflu	kartofle

Sinonimi

• ziemniak

Izvedenice

• kartoflany